Pripravljeni ste videti vizijo, kako bomo delali čez 10 let

V zadnjem času se je v tiskanih medijih, pa tudi v spletnem prostoru pojavilo več člankov o napovedih, kako bomo delali do leta 2030. Skoraj vse vizije se strinjajo, da dela, kot ga poznamo danes, čez nekaj let ne bo več. Človeške vire bodo nadomestili avtomatizacija, zunanje izvajanje in samoorganizirajoče ekipe. Svet dela bo hitro pridobival tempo v smislu digitalizacije, avtomatizacije in demografskih sprememb.

Predstavljamo si lahko štiri različne scenarije, kako bi lahko podjetja v prihodnosti upravljala zaposlene in kako bodo ljudje upravljali svoje delo in kariero. Ti scenariji lahko pomagajo organizacijam, da se pripravijo na to, kar prihaja. Ena možnost predvideva, da se je svet oddaljil od kapitalizma in velikih korporacij na podlagi tega, da bo tehnologija omogočila malim podjetjem in specializiranim trgovcem, da bodo močnejši. Druga možnost je, da bi kolektivizem stopil v ospredje, saj lahko podjetja sodelujejo na podlagi občutka skupne odgovornosti. Odvisno je, ali bom zmagal "jaz" ali pa se bodo podjetja združila za večje dobro.

Številne napovedi temeljijo na štirih osnovnih različicah ali, če hočemo, lahko rečemo celo svetovih, kako bi lahko izgledal delovni svet v prihodnosti. Ni jim treba pravno ločeni drug od drugega. Lahko se prepletata ali pa bo delo v prihodnosti nosilo vplivne elemente vseh teh štirih svetov - rdečega, modrega, zelenega in rumenega. Kako bi torej lahko izgledale te različice delovnega sveta?

Rdeči svet inovacij

Osnovna ideja rdečega sveta temelji na individualizmu in razdrobljenosti. Napredne tehnologije bodo tudi malim podjetjem omogočile uporabo ogromne količine informacij, znanj in tudi dostop do kakovostnega načina financiranja. Vse, kar je bilo prej (lahko rečemo danes) na voljo le velikim organizacijam, se bo okrepilo in dalo neverjeten vpliv malim podjetjem. Novosti v zvezi s človeškimi viri se bodo odražale pri vodenju in nagrajevanju delavcev.

Strategija dela bo temeljila na zunanjih storitvah in avtomatizaciji človeških procesov. Stalno delo s polnim delovnim časom bo izginilo ali trajalo le za okoli 10 % delovne sile. V ospredju bodo pogodbe o zaposlitvi. Avtomatizacija in digitalne platforme bodo pravilo ali nekakšen standard v lovu na nove talente. Aplikacije in različna orodja bodo organizacije opozorila, da potrebujejo nove zmogljivosti ali veščine na podlagi pogovorov znotraj podjetja.

Nadarjeni ljudje z določenimi veščinami, po katerih je povpraševanje, bodo prejeli največje nagrade. Pogodbe o zaposlitvi bodo vključevale dejavnik, kot sta intelektualna lastnina in svoboda dela. Delavci bodo odvisni od sebe in prepoznavanja lastnih pomanjkljivosti v spretnostih in razvoju svojega strokovnega znanja. Glavni steber za vse, ki želijo delati, bo samorazvoj in izobraževanje. Uspešnost se bo ocenjevala kratkoročno, zato bo ta svet namenjen prilagodljivim in dinamičnim ljudem, ki lahko zagotovijo hitre vidne rezultate.

Modri svet kraljestva do korporacije

V modrem svetu, ki je v izraziti meri inicializiran in integriran, so v središču pozornosti globalne korporacije. Postajajo vse močnejši in vplivnejši. Dosegajo raven moči kot države. Njihov glavni cilj je uporabiti moč in vpliv za zaščito dragocenih stopenj dobička pred konkurenco in novimi plenilskimi igralci na trgu.

Na trgu dela se začenja boj za vrhunske talente. Imeli bodo svoje agente, ki bodo zastopali in upravljali njihovo delovno kariero. Lovci na talente in menedžerji bodo uporabljali napredne meritve za napovedovanje prihodnjih potreb po talentih ter za merjenje in predvidevanje težav z uspešnostjo ter optimizacijo uspešnosti.

Delavci bodo kategorizirani in majhne skupine super delavcev, ki lahko povečajo svojo produktivnost s tehnikami in opremo, bodo ustrezno nagrajene. Velika večina ljudi se bo borila za zaposlitev za določen čas. Podjetja bodo prevzela storitve vzgoje otrok, varstva starejših, zdravstva in podobne storitve, ki so prihajale iz državnih ali drugih virov. Za tiste, ki ne bodo imeli delovne kariere, bo dostopnost teh storitev veliko težja. Delovna kariera bo sestavljena tudi iz privolitve v obsesivno sledenje osebnih, zdravstvenih in delovnih podatkov v realnem času. Orwell bi se nasmehnil. Močni posamezniki, ki lahko prenesejo stalen pritisk in stres, bodo zelo dobro nagrajeni. Tudi če je ta svet nekoliko strašljiv, lahko z gotovostjo trdimo, da smo z eno nogo že tam.

Zeleni svet zanimanja podjetij za ljudi

V tej različici delovnega sveta sta osnova kolektivnost in integracija, ki ju vodi potreba po močni družbeni zavesti. Velik poudarek je na odzivu javnosti in tako podjetja sodelujejo pri varovanju vse redkejših naravnih virov in upoštevanju strogih mednarodnih predpisov. Podjetja spodbujajo močan etični in ekološki program. Ta svet je zgrajen na trdnih stebrih močne družbene zavesti, okoljske odgovornosti, spoštovanja različnosti. Zavzemanje za človekove pravice in pravičnost sta družbeni imperativ.

Strategija upravljanja organizacije je zgrajena na vlogi in obnašanju ljudi, ki sta neposredno povezana s tem, kako uspešno je podjetje. Organizacije sledijo določenemu statusu »ljudje in družba«, kjer imajo vsi vlogo varuha blagovne znamke in prevzemajo funkcije marketinga, deljene odgovornosti in kritične analize podatkov. Podjetje je uspešno toliko, kolikor je postavljena kultura podjetja.

In prav v tem delovnem svetu se morajo zaposleni držati visokih etičnih standardov in razumeti, da njihovo vedenje in etiko jemljejo resno. Njihovo delovanje se ocenjuje na podlagi meril širokega spektra. Pri tem sta pomembni fleksibilnost dela in podpora sodelovanju pri družbeno koristnih projektih. Moto je pošten odnos do zaposlenih glede njihovega ocenjevanja, razvoja in delovnih pogojev.

Rumeni svet, kjer so ljudje na prvem mestu

Rumeni svet je košček kolektivizma v razdrobljenem svetu, kjer zaposleni in podjetja iščejo večji pomen in relevantnost. Človečnost je zelo cenjena. Na nek način ljudje najdejo prožnost, avtonomijo in izpolnitev, ko delajo za organizacije z močnimi družbenimi in etičnimi zapisi. Glavna izpolnitev je prispevati k skupnemu dobremu.

Strategija te delovne skupnosti je upravljanje osnovnih funkcij, ki jih imajo gospodarstveniki, kolektiv ali pa so jih prevzeli delavski cehi. Prevladuje koncept poštenega nagrajevanja. Organizacije in delavci spoštujejo potrebe in sposobnosti drug drugega. Konflikti med tehnologijo in avtomatizacijo na eni strani ter človečnostjo in individualnostjo na drugi se običajno rešujejo v prid drugega. V tem svetu je malo verjetno, da bodo stranke podlegle avtomatizaciji, podjetja pa bodo ponudila možnosti človeškega voznika na samovozečih taksijih ali označevala izdelke, kot da so jih izdelali ljudje in ne stroji. Človeški viri bodo nad avtomatizacijo, robotiko in umetno inteligenco. Tako kot ima danes ročno izdelan izdelek določeno vrednost, tako bo imel izdelek, storitev, ki jo naredi človeški delavec, vrednost v prihodnosti.

Malo je strašljivo, vendar se moramo zavedati, da se nekateri od teh dogodkov res lahko uresničijo. Prihodnost je zavita v meglo in vsaka vizija se lahko 100% zgodi ali pa tudi ne. To so samo štiri vizije, kako bi lahko delovali čez 10 let. Morda bo čez nekaj let delovni svet popolnoma drugačen od teh vizij. Umetna inteligenca in avtomatizacija bosta polno vstopili v delovni svet, človeški faktor pa se bo boril za vsako delovno mesto. Lahko se zgodi tudi nasprotni scenarij, da bodo ljudje trezno pristopili k tehnologijam in jih popolnoma obvladovali, tako da se prvi scenarij nikoli ne zgodi.

Današnji odgovori so zgolj hipotetični. Če pa si zamislimo različne scenarije in že danes sprejmemo korake za načrtovanje, se lahko z dobrim začetkom soočimo s prihodnostjo dela.