Kako razumeti pomen in pomen whistleblowing

Morda ste že slišali za besedo whistleblowing ali whistleblower. Pomen teh besed se nanaša na žvižgača, ki odkrije in prijavi goljufijo, zapravljanje, zlorabo, zlorabo ali grožnje javnemu zdravju, okolju in varnosti nekomu, ki lahko to popravi. V bistvu žvižgač opozarja na nepravilnosti in kršitve zakonov in predpisov. Rečeš si, to zmore vsak. Toda žvižgač, ki želi zaščito in odškodnino žvižgača, mora upoštevati zakonske opredelitve in postopke za prijavo za uradni status žvižgača.

Direktiva EU o whistleblowing

Žvižgači so pomembni za ohranjanje odprte in pregledne družbe, saj razkrivajo neprimerno vedenje ali skrite grožnje. Za boljšo zaščito pred negativnimi posledicami je Evropska komisija 23. aprila 2018 predstavila sveženj pobud, vključno s predlogom direktive o zaščiti žvižgačev, ki prijavijo kršitve prava Unije, in sporočilom o vzpostavitvi celovitega pravnega okvira za žvižgače za zaščito javni interes na evropski ravni. Poleg tega vzpostaviti lahko dostopne kanale za poročanje, poudariti obveznost ohranjanja zaupnosti in prepoved maščevanja zoper žvižgače ter uvesti ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.

Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta iz oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, je bila sprejeta 23. oktobra 2019 in je začela veljati 16. decembra 2019. Države članice bi jo morale prenesti v svojo nacionalno zakonodajo do 17. decembra 2021. Vsi dokumenti v zvezi s to direktivo in njeno celotno besedilo so prosto dostopni na spletni strani Evropske komisije.

Vsak delodajalec v zasebnem sektorju, ki zaposluje več kot 50 delavcev, je dolžan uvesti orodja za prijavo nepravilnosti. To pomeni imeti notranji sistem za prijavo nezakonitih dejavnosti. Za javni sektor to velja za pet zaposlenih. To velja tudi za banke, zavarovalnice, javne ustanove in organizacije s področja finančnega trga.

Cilji direktive EU o whistleblowing

Glavni cilj direktive je odkrivanje in preprečevanje nepravilnosti ter kršitev zakonov in predpisov. Drugi je izboljšanje kazenskega pregona z vzpostavitvijo učinkovitih, zaupnih in varnih kanalov za prijavo, da se žvižgače učinkovito zaščiti pred strahom pred povračilnimi ukrepi. Zaščitite žvižgača tako, da mu pomagate prijaviti z zaupanjem, brez strahu pred povračilnimi ukrepi, z zagotavljanjem anonimnosti.

Zaščita whistleblowera

Direktiva EU je usmerjena v zaščitne ukrepe za prijavitelje korupcije, temeljna značilnost direktive pa je njihova zaščita. Zajema zaščito zaposlenih žvižgačev, velja pa tudi za kandidate za zaposlitev, nekdanje zaposlene, pomočnike žvižgačev in novinarje. Te osebe so zaščitene pred izgubo službe, degradacijo in drugimi oblikami diskriminacije.

Zaščita velja za informacije o kaznivih dejanjih, povezanih z zakonodajo EU, kot so davčne goljufije, korupcija, kršitve v zvezi z javnimi naročili, varnost izdelkov in cestnega prometa, varstvo okolja, javno zdravje ter varstvo potrošnikov in osebnih podatkov.

Whistleblower ima dve možnosti

- prijavi nepošteno prakso interno v podjetju ali organizaciji

- posreduje obvestilo neposredno pristojnemu nadzornemu organu

V primeru, da tako obvestilo ostane brez ustreznega odgovora ali popravka ali če prijavitelj meni, da je v javnem interesu, se lahko obrne tudi neposredno na medije ali javnost.

Zakaj je whistleblowing pomembno

Žvižganje kaže na neetično vedenje, ustrahovanje, diskriminacijo, nepošteno ravnanje, nepoštene prakse, koruptivno vedenje ali neupoštevanje zakona ali celo kaznivo dejanje. Poročanje o kršitvah je za naše podjetje zelo pomembno.

Veliko ljudi opozarja na slabo računovodstvo, davčne goljufije ali na onesnaževanje okolja, neprimerno ravnanje z okoljem in korupcijo. Nekatera kazniva dejanja lahko vplivajo na vlado, delničarje podjetij, davkoplačevalce ali škodijo konkurenčnim podjetjem in javnim interesom. Brez žvižgačev bi jih organi pregona s težavo našli ali pa sploh ne. Žvižgači so ključno orodje v boju proti goljufijam, korupciji in nepoštenim praksam.

Najbolj znani whistleblowere

Morda ste zasledili kakšna imena in primere, o katerih se je govorilo in pisalo v medijih, ne da bi vedeli, da so bili ti ljudje žvižgači. Nekateri so burili vodo in opozarjali na napačne korake vlade ali nepoštene prakse velikih podjetij.

David Graham

Biokemik, ki je opozoril na proizvodnjo nevarnih zdravil v farmacevtskem podjetju, kjer je sam delal.

David Kelly

Opozoril je na nejasne, izmišljene razloge za invazijo na Irak.

Karen Silkwood

V sedemdesetih letih je delala v jedrski elektrarni Ker-McGee blizu Oklahome kot kemijski tehnik. Kot sindikalna aktivistka je raziskovala problematiko varnosti in zdravja v podjetju. Silkwood je odkril številne varnostne težave, vključno z izpostavljenostjo delavcev kontaminaciji s plutonijem, okvarjenim dihalnim aparatom in več. Poleti 1974 je o svojih zaskrbljenosti pričala pred Komisijo za jedrsko energijo ZDA.

(Film Silkwood (1984) je bil posnet po tem dogodku z Meryl Streep, ki je bila za upodobitev Karen Silkwood nominirana za oskarja. Zelo dober film!)

Chelsea Manning (Bradley Manning)

Transspolni obveščevalni analitik za ameriško vojsko v Iraku, ki je izdal največji niz zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov. Objavljeni so bili na platformi WikiLeaks . Leta 2010 je obveščevalni analitik ameriške vojske Bradley Manning (kasneje Chelsea Manning) zagotovil vojaško gradivo, ki je kazalo na dvomljiva prizadevanja ZDA za ekonomsko in politično osamitev Irana ter dokumente, povezane z vojnami v Iraku in Afganistanu (zloraba in mučenje ujetnikov s strani oboroženih sil ZDA , kršitve človekovih pravic pravice). Ključno vlogo v tem primeru je odigral tudi Julian Assange , ustanovitelj WikiLeaksa .

Edward Snowden

Nekdanji svetovalec za računalniško obveščanje je leta 2013 novinarjem Washington Posta in Guardiana razkril dokumente o strogo zaupnih programih Agencije za nacionalno varnost. Snowden je svoje etične pomisleke glede globalnih nezakonitih programov nadzora poskušal posredovati interno. Ker mu ni uspelo, je to storil javno in sprožil javno razpravo o zasebnosti in nacionalni varnosti.

W. Mark Felt

Felt je bil več kot 30 let tajni obveščevalec novinarjev Washington Posta B. Woodwarda in C. Bernsteina. Na podlagi informacij zaupnega prijavitelja so leta 1972 razkrili škandal Watergate. Šele leta 2005 je bila razkrita identiteta tega prijavitelja. Informator je bil W. Mark Felt, namestnik direktorja FBI-ja, ki je bil v času uhajanja informacij o vpletenosti predsednika Nixona v Watergate drugi v poveljstvu urada.

Maria Efimova

Maria Efimova, nekdanja uslužbenka banke Pilatus, je Caruani Galizii leta 2017 posredovala podatke in razkrila, da tajno podjetje s sedežem v Panami pripada Michelle Muscat, ženi nekdanjega malteškega premierja Josepha Muscata. Po objavi Panamskih dokumentov leta 2016 je malteška raziskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia preiskovala obsežne sisteme korupcije in pranja denarja na Malti. Efimovi dokazi so novinarju pomagali povezati in osvetliti nezakonito dejavnost na otoku.

Raphael Halet

Halet je opozoril na davčne utaje multinacionalk v Luksemburgu. Poudaril je, da takšna nepoštena praksa moti pošteno konkurenco in ni zagotovilo za enake pogoje za vse davkoplačevalce. Njegova zgodba in pogum kot žvižgača v primeru LuxLeaks je bil prepoznan z uvodno nagrado GUE/NGL za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij. Skupaj z umorjenim novinarjem Jánom Kuciakom sta bila razglašena za prva imetnika te nagrade v čast pokojni malteški novinarki Daphne Caruana Galiza (Panama Papers).

Ta imena žvižgačev so odmevala v večjih primerih, ki so kazali na izjemno velike kršitve in zlorabe. Vsem pa njihova dejavnost ni bila priznana, saj so do podatkov in dokumentov prišli nezakonito ali z zlorabo dostopa do njih. V nekaterih primerih so bili soočeni s pravnimi obtožbami ali celo umrli v nepojasnjenih okoliščinah.

Whistleblowers - prevedeno kot informatorji, žvižgači

Whistle blowing - žvižganje, pihanje v piščalko

(nekje se žvižganje uporablja v prenesenem pomenu, kot žvižganje, ki močno želi nekaj končati)

Dodatne informacije

Državni zbor je sprejel Zakon o zaščiti prijaviteljev (“Zakon“), ki bo stopil v veljavo 22. februarja 2023. Z Zakonom se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (“Direktiva“) – rok za prenos se je sicer formalno že iztekel, a Slovenija še zdaleč ni edina zamudnica med članicami EU, saj je doslej to obveznost v celoti izpolnilo le 10 držav.