Digitalizacija tiska

Digitalizacija tiska in kako naprej?

Kljub množični kampanji in postopni digitalizaciji v tiskarski industriji ima papir še vedno pomemben položaj. Če smo mislili, da se bo njegovo prednostno mesto spremenilo, se zaenkrat ni. Kaj se skriva za konceptom digitalizacije in kakšen vpliv bo imela na papir, medij za tiskarsko industrijo. Najprej se ni treba bati, da bo papir izginil iz vseh poslovalnic, kjer pride iz tiskarn. Tiskana periodika in knjige ne bodo izginile. So pa panoge, kjer bo arhiviranje na papirju počasi, a zanesljivo nadomestila digitalna oblika.

Kaj je digitalizacija?

Digitalizacija je preprosto pretvorba v digitalno obliko. Lahko je pretvorba iz analogne v digitalno obliko. Dober primer je prenos videoposnetkov s starih VHS kaset na digitalne diske ali pomnilniške medije, trde diske ali celo shrambo v oblaku. Tudi sam analogni signal je bil digitaliziran in je nadomestil digitalnega. Pri analognih sprejemnikih smo lahko priča digitalizaciji, ki pa so jo morali s prihodom digitalnega signala spremeniti v digitalne naprave. Tudi televizijske in radijske oddaje so šle skozi proces digitalizacije. Enako se je zgodilo z analognim zvokom. V zadnjem času se največ govori o digitalizaciji tiska. S prihodom digitalnih fotoaparatov je več fotografij varnostno kopiranih na pomnilniški medij, prikazanih na televiziji, osebnem računalniku ali mobilniku, kot natisnjenih. Stare fotografije, predvsem tiste zgodovinskega pomena, arhiviramo v digitalni obliki. To je pomembno za ohranitev za prihodnje generacije, saj sama fotografija sčasoma zbledi in izgubi kakovost. Kljub temu, da se danes za tisk uporabljajo bolj obstojne barve, ki lahko ohranijo svojo barvno obstojnost tudi več let, uporablja pa se tudi kvalitetnejši papir. Tako bi lahko digitalizacijo opredelili kot pretvorbo informacij iz analogne oblike, slike in zvoka, skeniranje (skeniranje) pisave, grafičnih oblik, fotografij ali celo 3D oblik (z uporabo 3D skenerjev) v digitalno (podatkovno) obliko.

Kjer bo digitalizacija tiska nadomestila klasični papir

Če podrobneje pogledamo, kako je s tiskanjem na papir, bodisi v obliki dokumentov v podjetniškem okolju, izobraževanju ali državnem sektorju, je trend zmanjševanja porabe papirja. Predvsem v podjetjih se uporablja dvostransko tiskanje, tiskanje več dokumentov na 1 list papirja. To so kompleksne rešitve za skupek ekološkega in ekonomskega razmišljanja. Povezava med tiskom na papir in digitalizacijo bo pri nas vse bolj vidna prav zaradi finančnih prihrankov, a tisk na papir zagotovo ne bo izginil. To je nerealno za nekatera in lahko rečemo za večino podjetij. Z digitalizacijo se bo nekoliko zmanjšal tisk na papir, vendar bo tisk kot tak ostal. Kljub pritiskom predvsem na javno upravo, da preide na digitalizacijo, pretvori papirne arhive v digitalno obliko in preoblikuje na primer poštno komunikacijo v elektronsko pošto, bo pot še dolga in tiskanje na papir v določenih sektorjih se bo nadaljevalo.

Drug dober primer je digitalizacija slik in knjig. Kulturni sektor se je z navdušenjem lotil digitalizacije starih knjig, slik in filmov. Zlasti v knjižnem sektorju je dobrodošla možnost digitalizacija starih knjig, ki bi trpele zaradi uporabe v papirni obliki. Različne knjižnice so svoja pomembna dela pretvorile v digitalno obliko. Ustvarjajo se digitalne knjižnice klasičnih knjig, starih rokopisov, prvotiskov, not in monografij. Sama digitalizacija ima še eno prednost, to je hitro in razširjeno iskanje in kategorizacija, dodajanje oznak. Možnost označevanja med priljubljene ter zapisovanja in komentiranja. Nenadoma pridemo v neko interaktivno območje. Lahko kopiramo, shranimo in delimo.

Vsak dokument je obdelan s tehnologijo OCR. Kaj to pomeni? S skeniranjem se pretvori iz papirne v digitalno obliko. In ne gre samo za knjige, ampak tudi za učbenike, slovarje, enciklopedije, različne priročnike, znanstvene publikacije, leposlovje, pa tudi periodične publikacije, na primer dnevnike, tednike, revije tehnične, zabavne ali politične narave. Če bi jo dojeli kot časovnico, so to dela od 16. stoletja do danes. Digitalna knjižnica starih knjig je zelo pomembna za njihovo ohranitev za prihodnje generacije. Lahko rečemo, da gre za digitalizacijo naše pisne in kulturne dediščine.

Vloga optičnega bralnika

Pri digitalizaciji dokumentov, fotografij in knjig je pomembno vlogo odigralo skeniranje in pretvorba v ustrezen format. Za dokumente je to format OCR (optični znak priznanje ). S skeniranjem v OCR se pridobi elektronska oblika dokumenta, s katero se lahko naprej dela. Za digitalizacijo dokumentov se danes uporablja več metod. Skeniranje ali Raw skeniranje je primerno tam, kjer je dovolj za pretvorbo dokumentov ali knjig v elektronski arhiv. Takšne dokumente je mogoče razvrstiti glede na ustrezno strukturo, vrsto, leto itd. Digitalizacija lahko pomaga tudi pri izdelavi različnih elektronskih kartic. Pri nekaterih vrstah dokumentov je pomembna tudi katalogizacija.

Digitalizacija se je začela, preden se je o njej začelo govoriti

Z množičnim uvajanjem računalniške tehnologije v podjetja, pa tudi gospodinjstva, in vse lažjim dostopom do skenerjev v obliki multifunkcij, so se različni dokumenti, knjige, fotografije začeli skenirati in shranjevati v elektronski obliki. Zato se je digitalizacija v bistvu začela, preden se je o njej začelo na veliko govoriti. Podjetja so ugotovila, da se jim bolj splača arhivirati večje število dokumentov, računov, pogodb in pošte v elektronski obliki, kot hraniti veliko število dokumentov v papirni obliki. To ni vključevalo le stroškov arhiviranja in varovanja občutljivih dokumentov, temveč tudi stroške varnega uničevanja po določenem času. Z digitalizacijo so pridobili hitrejši dostop, z uporabo interneta pa dostop s katere koli lokacije.

Kakšne so prednosti digitalizacije tiska

V prid digitalizaciji je ključni dejavnik za okolje zmanjšanje porabe papirja. Vse, kar lahko hranimo v elektronski obliki, brez potrebe po tiskanju. Obstajajo dokumenti, ki se bodo še naprej tiskali. Določen % pogodb bo še vedno v papirni obliki, čeprav podpisovanje pogodb in dokumentov z elektronskim podpisom danes ni več problem. V tej smeri je viden vedno večji pritisk na zmanjševanje porabe papirja in gospodarnejše ravnanje s papirjem (uporaba funkcij neposredno v tiskalniku, ki bodo znižale stroške papirja). Manj papirja pomeni več skrbi za okolje. V zadnjem času se pogosto omenja brezpapirna pisarna, ni pa realno, da bi papir popolnoma izginil. Tudi tiskane knjige niso izginile s pojavom elektronskih knjig in e-bralnikov. Še vedno je le še ena alternativa tiskani obliki. Digitalizacija dokumentov prinaša večjo učinkovitost v korporativnem okolju, avtomatizacijo procesov obdelave dokumentov, boljše deljenje in iskanje samih dokumentov.

Strežnik se zruši, papir zgori

Kaj pa varnost? Dokumenti, shranjeni na trdih diskih računalnikov ali v oblaku na strežnikih, so zavarovani z gesli, šifriranjem, biometrijo ipd. Seveda se lahko zgodi, da odpove strežnik, internet ali pa se vam pokvari računalnik in izgubite podatke. Čeprav se v korporativni sferi dokumenti varnostno kopirajo, da se v takem primeru dokumenti ne izgubijo. Vendar teh težav ni mogoče 100 % izključiti. Računalnik se lahko sesuje, strežnik se lahko sesuje, tako kot lahko zagori papir. Iz zgodovine poznamo več primerov, ko so zagoreli dragoceni dokumenti, knjige ali pomembni dokumenti.